Po aretaciji Nicolása Madura administracija Donalda Trumpa pospešeno dela na vzpostavitvi začasne vlade v Venezueli, ki bi bila naklonjena Združenim državam Amerike. Donald Trump je izjavil, da bo ZDA »vodila« Venezuelo in zagrozil z novim udarom, če se Venezuela ne bo obnašala »primerno«.

Ameriški predsednik Donald Trump je sporočil, da Združene države Amerike ne bodo nameščale dodatnih vojaških sil v Venezueli, če bo začasna voditeljica države Delcy Rodríguez v celoti sodelovala z Washingtonom. Po nedavni vojaški operaciji, v kateri so elitne enote Delta zajele dosedanjega predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo, ZDA prehajajo v fazo zagotavljanja stabilnosti in nadzora nad ključnimi strateškimi viri. Obrambni minister Pete Hegseth je ob tem pojasnil podrobnosti načrta, ki ne predvideva stalne vojaške prisotnosti na vsakem vogalu, temveč se osredotoča na strikten nadzor nad naftnimi tokovi in varnostjo po doktrini "mir skozi silo". Politični analitiki opozarjajo, da bo takšna politika močno vplivala na prihodnje odnose med ZDA in Latinsko Ameriko, ki bi se lahko po vojaškem posegu v suvereno državo znatno poslabšali. Medtem ko Brazilija že priznava Rodríguezovo kot vršilko dolžnosti predsednice, ZDA vztrajajo pri začasnem upravljanju države, dokler ne bo zagotovljen varen prenos oblasti. Glavno vlogo pri usmerjanju venezuelske politike naj bi prevzel državni sekretar Marco Rubio, prioriteta Washingtona pa ostaja zaščita ameriških gospodarskih interesov in preprečevanje delovanja narkoterorističnih kartelov, ki jih je Trumpova administracija očitala prejšnjemu režimu.

Združene države Amerike so izvedle silovito vojaško operacijo v Venezueli, ki je vključevala bombardiranje strateških ciljev in zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti in vojaških priprav pod vodstvom administracije Donalda Trumpa. Madura so po zajetju prepeljali v New York, kjer je trenutno zaprt in čaka na nadaljnje postopke. Ameriški predsednik Trump je v izjavi za javnost poudaril, da on osebno določa pogoje upravljanja z Venezuelo, medtem ko je za začasno vodenje države pooblastil uradnike iz svoje najožje ekipe. Dogodek je sprožil val mednarodnih odzivov in strahov, zlasti v Evropi. Danes so se v javnosti pojavile provokativne objave članov Trumpovega gibanja MAGA, ki napad na Venezuelo povezujejo z morebitnim prihodnjim prevzemom Grenlandije. Katie Miller, namestnica vodje osebja za politiko, je objavila zemljevid danskega ozemlja, prekrit z ameriško zastavo, kar je sprožilo oster odziv danskega veleposlanika. Ta je zaveznice spomnil na trdne obrambne vezi, vendar negotovost glede prihodnjih potez Bele hiše v mednarodni skupnosti narašča.

Združene države Amerike so v obsežni vojaški operaciji, ki se je začela v soboto, 3. januarja, v Caracasu zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriške posebne enote Delta Force so izvedle zračne napade in desant, po katerem so par prepeljali v New York. Ameriško obrambno ministrstvo je potrdilo, da bosta Maduro in njegova soproga obtožena narkoterorizma in zločinov proti človečnosti, pri čemer je obrambni sekretar Pete Hegseth poudaril, da bodo ZDA določile pogoje za prihodnost Venezuele. Kitajska in Rusija sta ostro obsodili ameriško posredovanje in ga označili za agresijo na suvereno državo ter kršitev mednarodnega prava. Kitajsko zunanje ministrstvo je v uradni izjavi zahtevalo takojšnjo izpustitev Madura in zagotovitev njegove osebne varnosti, dejanje pa so opisali kot hegemonsko. Rusija se je pridružila pozivom k izpustitvi in opozorila na nezakonitost ugrabitve tujega državnega voditelja. Operacija je sprožila mešane odzive tudi v ZDA, kjer je župan New Yorka Zohran Mamdani obsodil uporabo sile in kršenje globalnih norm.

Združene države Amerike so po uspešni vojaški operaciji, v kateri so zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začele proces prevzema nadzora nad državno naftno industrijo. Ameriški predsednik Donald Trump je poudaril namero o ponovni vzpostavitvi pretoka nafte, medtem ko obrambni minister Pete Hegseth napoveduje, da bo Washington določal pogoje prihodnjega razvoja Venezuele. Kritiki opozarjajo, da so tovrstni posegi v tuje naravne vire z vidika mednarodnega prava sporni, strokovnjaki pa dodajajo, da bo za polno operativnost naftne infrastrukture potrebnih več let. Operacija predstavlja vrhunec večmesečnih stopnjevanj napetosti, ki so vključevale gospodarsko blokado, tajne operacije obveščevalne službe Cia in uničevanje venezuelskih plovil. Hegsethove izjave o »postavljanju pogojev« nakazujejo na dolgotrajno ameriško prisotnost v regiji, kar bi lahko korenito spremenilo geopolitično sliko Latinske Amerike. Medtem ko Bela hiša operacijo opravičuje z bojem proti terorizmu in mamilarskim kartelom, mednarodna javnost opozarja na nevarnost širše regionalne nestabilnosti in humanitarne krize.

Ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je po vojaški operaciji, ki je privedla do zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, začela uveljavljati agresivno zunanjepolitično strategijo. Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je potrdil, da pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele postavlja izključno predsednik Trump. Analitiki dogajanje opisujejo kot prehod od tradicionalne Monroejeve doktrine k t. i. Trumpovi doktrini, ki strateško prednost daje zahodni polobli in neposrednim ameriškim interesom. Operacija v Venezueli, v kateri so elitne enote Delta zajele Madura in njegovo soprogo Silio Flores, predstavlja vrhunec stopnjevanja pritiskov na Caracas. Trump je poudaril, da so Združene države Amerike začasno prevzele nadzor nad državo, hkrati pa je zavrnil neposredne odgovore o usodi Venezuele in zagrozil sosednji Mehiki zaradi delovanja mamilarskih kartelov. Ta poteza signalizira premik ameriške politike k odkritemu rušenju režimov v Latinski Ameriki, ki nasprotujejo interesom Washingtona. Mednarodna skupnost se je na dogodke odzvala z zaskrbljenostjo. Varnostni svet ZN je sklical izredno zasedanje, na katerem so nekatere države, vključno z Brazilijo, ostro obsodile ameriško posredovanje kot vrnitev v obdobje najhujšega vmešavanja v regiji. Kljub mednarodnim kritikam ameriški uradniki vztrajajo, da bodo ZDA same določale prihodnji politični okvir Venezuele.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v nedavnih izjavah poudaril, da bodo Združene države Amerike tiste, ki bodo določale pogoje za prihodnje upravljanje Venezuele. Hegsethove besede prihajajo v času izjemno zaostrenih odnosov med Washingtonom in Caracasom, potem ko je administracija predsednika Donalda Trumpa povečala vojaški in gospodarski pritisk na režim Nicolása Madura. Obrambni minister je na vprašanje o pomenu ameriškega vodenja Venezuele odgovoril, da to pomeni popolno ameriško nadvlado pri postavljanju pravil igre v tej južnoameriški državi. Izjave sledijo obdobju stopnjevanja sovražnosti, ki vključuje ameriške zračne napade na venezuelsko ozemlje in uvedbo stroge naftne blokade. Po poročanju tujih medijev Trumpova administracija Madura neposredno obtožuje vpletenosti v mednarodno trgovino z mamili, kar služi kot eden glavnih razlogov za vojaško posredovanje. Hegseth je potrdil, da bo o konkretnih korakih po morebitni odstranitvi ali prijetju Madura odločal predsednik Trump, kar nakazuje na pripravljenost ZDA za neposreden vpliv na politično prihodnost države.

Kitajska je izrazila resno zaskrbljenost zaradi tega, ker so ZDA s silo prijele venezuelskega predsednika Nicolása Madura in njegovo ženo ter ju odpeljale iz države. Kitajsko zunanje ministrstvo je pozvalo ZDA k njuni takojšnji izpustitvi in pozvalo k pogajalski rešitvi v Venezueli.

Donald Trump je ponovil, da ZDA potrebujejo Grenlandijo in da z Venezuelo še niso zaključili. Poudaril je, da jo potrebujejo. Rusija pa je razkrila, da je Kaja Kallas podprla napad na Venezuelo, da bi pridobila Trumpovo podporo v ukrajinskem konfliktu. Danska je pozvala Trumpa, naj preneha groziti.

Med ameriškim napadom na Caracas je umrlo najmanj 40 ljudi, med njimi tudi civilisti. Nicolás Maduro je bil aretiran in prepeljan v zapor v New Yorku, kjer je bil posnet pred premestitvijo v celico z raperjem Puff Daddyjem. New York Times analizira pravne vidike ameriškega posredovanja v Venezueli in jo primerja s posredovanjem v Panami leta 1989.

Donald Trump je po aretaciji Nicolása Madura zagrozil tudi kolumbijskemu predsedniku Gustavu Petru. Izjavil je, da ZDA ne izključujejo ukrepanja proti njemu. Poleg tega je Trump napovedal možnost drugega napada na Venezuelo, če venezuelske oblasti ne bodo izpolnile zahtev ZDA.

Ameriški obrambni minister Pete Hegseth je v pogovoru za televizijsko hišo CBS izjavil, da Združene države Amerike po uspešno izvedeni vojaški operaciji, v kateri je bil zajet venezuelski predsednik Nicolas Maduro, zdaj nadzorujejo prihodnost te države. Po besedah vodje Pentagona Washington odslej določa pogoje upravljanja in nadaljnjega političnega razvoja republike, kar pomeni korenit preobrat v geopolitični sliki Južne Amerike. Operacija, ki so jo izvedle elitne enote ameriške vojske, je neposredno privedla do padca Madurovega režima in vzpostavitve dejanskega ameriškega vpliva nad državnimi strukturami. Hegsethove izjave potrjujejo, da so ZDA prevzele odgovornost za stabilizacijo razmer v državi in določanje novih okvirov oblasti, medtem ko se mednarodna skupnost odziva na nepredviden vojaški poseg v suverenost Venezuele.

Donald Trump je izjavil, da potrebuje "red in zakon", da bi izkoristil venezuelske vire. Njegove besede in morebitni vojaški poseg v Venezueli so naleteli na kritike Marjorie Taylor Greene, ki meni, da bi morala biti prednostna notranja politika. Republikanska koalicija je bila postavljena na preizkušnjo. Trump je venezuelski začasni voditeljici Delcy Rodríguez zagrozil z visoko ceno, če ne bo izpolnjevala ciljev Washingtona.

Venezuelska skupnost v Corpus Christiju je proslavljala zajetje predsednika Nicolása Madura. Kitajska je obsodila ameriško dejanje kot hegemonistično in kršitev mednarodnega prava. Opozicijska voditeljica María Corina Machado je bila ena največjih kritičark Nicolása Madura.

Bela hiša je objavila serijo fotografij predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa, ki v živo spremlja obsežno nočno vojaško operacijo, v kateri so ameriške posebne enote v Venezueli zajele predsednika Nicolasa Madura in njegovo soprogo. Na posnetkih je Trump v družbi državnega sekretarja Marca Rubia in obrambnega sekretarja Peta Hegsetha. Dogodek so pospremili z objavami na družbenih omrežjih, ki vključujejo različne spletne memorandume (memeje) z jasnimi opozorili, da se z Združenimi državami Amerike ni varno zapletati. Administracija je prek uradnih kanalov State Departmenta in Bele hiše delila vsebine z napisi, kot sta »Ne igrajte se s predsednikom Trumpom« in kratico »FAFO«, ki služi kot ostro opozorilo pred posledicami izzivanja ameriške moči. Trump je na svojem omrežju Truth Social objavil tudi videoposnetek, ki združuje izjave Madura s posnetki ameriškega vojaškega delovanja in simboli ameriške nacionalne moči. Takšna neposredna in agresivna komunikacija po mnenju analitikov potrjuje trdno linijo nove ameriške administracije do latinskoameriških vprašanj in uporabo psiholoških operacij v javnem prostoru.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Pete Hegseth je na tiskovni konferenci poudaril vojaško moč države in poslal jasno opozorilo vsem svetovnim nasprotnikom. Njegove izjave so sledile odmevni vojaški operaciji, v kateri so ameriške sile v Venezueli aretirale predsednika Nicolása Madura. Hegseth je izpostavil, da lahko Amerika svojo voljo uveljavi kjerkoli in kadarkoli, pri čemer je ameriške vojščake označil za elito naroda. Na istem dogodku je o izvedeni operaciji spregovoril tudi predsednik Donald Trump. Retorika obrambnega ministrstva nakazuje na novo obdobje agresivnejše zunanje politike ZDA, ki temelji na neposredni vojaški intervenciji in hitrem ukrepanju proti tujim voditeljem, ki jih Washington označi za grožnjo ali nasprotnike. Dogodek je sprožil burne odzive v mednarodni javnosti, saj aretacija sedečega predsednika druge države predstavlja precedens v sodobnih mednarodnih odnosih.

Novoizvoljeni predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump je iz svoje rezidence Mar-a-Lago na Floridi pozorno spremljal potek vojaške operacije v Venezueli. Objavljena fotografija iz operativne sobe prikazuje Trumpa v družbi ključnih članov prihodnje administracije, med katerimi sta bila tudi senator Marco Rubio in kandidat za obrambnega ministra Pete Hegseth. Skupina je dogajanje spremljala v živo preko zaslonov, kar nakazuje na neposredno vpletenost vrha ameriške politike v načrtovanje in nadzor nad dogodki v latinskoameriški državi. Čeprav podrobnosti o naravi same operacije v uradnih izjavah niso bile v celoti razkrite, prisotnost Rubia, ki velja za zagovornika stroge politike do caracaškega režima, potrjuje strateški pomen teh dejavnosti za novo vlado. Trumpova administracija s tem dejanjem sporoča odločen premik v zunanji politiki do regije, kjer ZDA že dlje časa podpirajo demokratične spremembe in se spopadajo z vplivom trenutnega venezuelskega vodstva.

Ameriške oborožene sile so v soboto v zgodnjih jutranjih urah izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so zajele predsednika Nicolása Madura in njegovo soprogo Cilio Flores. Ameriški predsednik Donald Trump je operacijo potrdil na tiskovni konferenci v letovišču Mar-a-Lago in dejal, da so Madura že prepeljali iz države na krov ameriške ladje USS Iwo Jima, od koder bo poletel v Združene države Amerike. Tam se bo pred sodiščem zagovarjal zaradi obtožb o narkoterorizmu in trgovini z mami. Operacija, ki je vključevala zračne napade na prestolnico Caracas in druge strateške cilje, je povzročila ostre odzive mednarodne skupnosti. Rusija in Iran sta dejanje obsodila kot »nezakonito invazijo«, medtem ko je Kitajska opozorila na kršenje mednarodnega prava. Trump je napovedal, da bodo ZDA začasno prevzele upravljanje Venezuele, dokler ne bo zagotovljen varen prehod oblasti, ter obljubil obnovo uničene naftne infrastrukture. V državi ostajajo napetosti, saj je venezuelska podpredsednica Delcy Rodríguez zavrnila ameriško nadvlado in Madura še vedno priznava kot edinega legitimnega predsednika.

Število žrtev ameriške vojaške operacije v Venezueli je naraslo na 80, poroča The New York Times. Ministrstvo za pravosodje je Madura in njegovo ženo obtožilo nezakonitega bogatenja in zarote za preplavljanje ZDA s kokainom. Javni plesi predsednika Madura naj bi bili 'zadnja kaplja' za Trumpovo odločitev o njegovi aretaciji.

Po poročanju medijev je Vrhovno sodišče Venezuele zaradi aretacije Nicolasa Madura začasno preneslo predsedniške pristojnosti na podpredsednico Delcy Rodríguez. Brazilija naj bi jo priznala kot vršilko dolžnosti voditeljice države.

Združene države Amerike so v soboto, 3. januarja 2026, izvedle obsežen vojaški napad na Venezuelo, v katerem so po navedbah predsednika Donalda Trumpa zajele venezuelskega voditelja Nicolása Madura in njegovo soprogo. Operacijo, ki je vključevala letalske napade in kopensko posredovanje, je izvedla elitna enota Delta Force, ki je Madura že odpeljala iz države. Napadi so se začeli v zgodnjih jutranjih urah, ko so prestolnico Caracas in druga strateška mesta, kot sta La Guaira in Aragua, pretresle močne eksplozije, nad mestom pa so opazili številna vojaška letala. Ameriški obrambni sekretar Pete Hegseth je potrdil resničnost Trumpovih navedb o zajetju in ekstrakciji Madura, medtem ko podpredsednica Venezuele Delcy Rodríguez trdi, da je lokacija predsednika neznana. Mednarodni odzivi na vojaško posredovanje so deljeni; španska vlada je pozvala k deeskalaciji in zmernosti, medtem ko opozicijski voditelji v regiji, med njimi Santiago Abascal iz stranke Vox, zahtevajo takojšnjo predajo venezuelskega režima, ki ga označujejo za narkoterorističnega. Donald Trump je za kasnejše ure že napovedal uradno izjavo v svojem letovišču Mar-a-Lago, kjer bo podrobneje predstavil rezultate operacije, ki predstavlja vrhunec večmesečnih napetosti med Washingtonom in Caracasom.

Donald Trump je izjavil, da so ZDA izvedle obsežen napad na Venezuelo in zajele Nicolása Madura, ki so ga odpeljali iz države. Venezuelska vlada je poročala o ameriških napadih in obsodila agresijo, pri tem pa trdi, da si Washington želi venezuelsko bogastvo. Po poročanju CBS News in Fox News je Trump ukazal napade na vojaške baze v Venezueli. Vlada Nicolása Madura je razglasila izredno stanje.

Ameriški obrambni minister je marca 2025 tajno uvedel začasno prepoved dobave 155-milimetrskih topniških granat Ukrajini, poročajo tuje tiskovne agencije ob sklicevanju na navedbe časnika New York Times. Odločitev Pentagona, ki naj bi bila sprejeta brez javne napovedi, pomeni nenaden zasuk v dosedanji vojaški podpori Kijevu, ki se na bojiščih spopada s pomanjkanjem streliva. Čeprav se v različnih poročilih pojavljata imeni sedanjega ministra Peta Hegsetha in prejšnjega ministra Lloyda Austina, viri potrjujejo, da so se omejitve začele izvajati v marcu. Ta ukrep bi lahko resno ogrozil obrambne zmogljivosti ukrajinskih sil, saj so 155-milimetrske granate ključno sredstvo v boju proti ruski agresiji. Razlogi za nenadno zaustavitev pošiljk uradno niso bili pojasnjeni, vendar odločitev prihaja v času zaostrenih razprav v Washingtonu glede nadaljnjega financiranja in obsega vojaške pomoči. Ukrajinska stran na fronti nujno potrebuje kontinuirane dobave, da bi ohranila stabilnost obrambnih linij.

Ameriška vojska je v ponedeljek v vzhodnem Pacifiku izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, za katero so obveščevalni podatki kazali, da prevaža prepovedane droge. V operaciji sta bili ubite dve osebi, s čimer se je skupno število smrtnih žrtev ameriške vojaške kampanje proti drogam od lanskega septembra povzpelo na najmanj 107. Napad se je zgodil v okviru okrepljenih operacij, ki jih Združene države Amerike izvajajo v Karibih in vzhodnem Pacifiku. Vojaška kampanja, ki jo je sprožila administracija predsednika Donalda Trumpa, je usmerjena proti tako imenovanim "narkoteroristom" in vključuje uničevanje plovil v mednarodnih vodah. Kritiki opozarjajo na eskalacijo nasilja in morebitne posege v suverenost držav v regiji, medtem ko ameriški uradniki poudarjajo nujnost ostrega ukrepanja za preprečevanje dotoka mamil v državo. Napadi se vrstijo na strateških pomorskih poteh, kjer vojska redno prestreza sumljiva plovila, pri čemer se število smrtnih žrtev v zadnjih mesecih strmo povečuje.

Ameriška vojska je v mednarodnih vodah vzhodnega Tihega oceana izvedla nov smrtonosen napad na plovilo, ki naj bi ga upravljale priznane teroristične organizacije. Po ukazu ameriškega obrambnega ministra Peta Hegsetha je združena operativna skupina Southern Spear izvedla t. i. kinetični udar, v katerem sta po dostopnih podatkih umrli dve osebi, ki so ju ameriške oblasti označile za narkoteroriste. Južno poveljstvo oboroženih sil ZDA je sporočilo, da je plovilo po vseh predvidevanjih prevažalo prepovedane droge. Operacija predstavlja nadaljevanje ostre ameriške strategije proti narkokartelom, ki jih Washington vse pogosteje obravnava kot teroristične grožnje. Incident se je zgodil 29. decembra, ko so ameriške sile s ciljno usmerjenim napadom nevtralizirale grožnjo v regiji, ki velja za ključno pot za tihotapljenje prepovedanih substanc v Severno Ameriko. Ameriška administracija s temi dejanji krepi vojaško prisotnost in agresivnost pri preprečevanju dejavnosti mednarodnih kriminalnih združb na morju.

Po navedbah ameriškega južnega poveljstva (SOUTHCOM) je ameriška vojska v ponedeljek izvedla napad na plovilo, ki naj bi bilo vpleteno v tihotapljenje mamil v vzhodnem Tihem oceanu. V napadu sta bili ubiti dve osebi.

Ameriška vojska je sporočila, da je v ponedeljek izvedla nov napad na plovilo, ki naj bi prevažalo droge v vzhodnem Tihem oceanu, pri čemer sta bili ubiti dve osebi. Po navedbah južnega poveljstva ZDA (SOUTHCOM) je operacija potekala pod njihovo direktno kontrolo.

Donald Trump je po srečanju z Benjaminom Netanjahujem ponovno zagrozil Iranu z napadom, če bo Teheran poskušal obnoviti svoj jedrski program ali se ponovno oborožiti. Iranski uradniki so odgovorili z obljubo o takojšnjem in strogem povračilnem ukrepu v primeru kakršnegakoli ameriškega ali izraelskega napada. Poleg tega naj bi Iran razvijal kemično orožje za uporabo v raketah.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je napovedal, da bo Donald Trump prejel izraelsko nagrado za mir (Israel Prize), najvišje civilno priznanje v državi, za njegov prispevek judovskemu narodu. Trump je tudi izjavil, da brez Netanjahuja Izrael morda ne bi obstajal.

Donald Trump je med srečanjem z Benjaminom Netanjahujem na Floridi ponovil podporo pomilostitvi Netanjahuja v zvezi s korupcijskimi obtožbami. Trump je opozoril Iran pred ponovnim oživljanjem jedrskega programa. Razpravljala sta tudi o prihodnosti Gaze, razorožitvi Hamasa in o nadaljevanju mirovnega sporazuma. Predsednik Izraela Herzog je zanikal Trumpove trditve o skorajšnji pomilostitvi Netanjahuja.

Trump je po srečanju z Zelenskim svoje svetovalce poslal Putinu, da ga obvestijo o vsebini pogovorov. Putin je Trumpa obvestil o poskusu napada z brezpilotnimi letalniki na njegovo rezidenco. ZDA naj bi Kijevu svetovale, naj ne zahteva premirja, temveč naj se osredotoči na celovito rešitev konflikta. Leta 2025 sta Putin in Trump opravila 10 telefonskih pogovorov.

Ameriški predsednik Donald Trump in ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski sta opravila telefonske pogovore z evropskimi voditelji, je sporočil italijanski zunanji minister Antonio Tajani. Po srečanju sta Trump in Zelenski začela videokonferenco z evropskimi voditelji. Francoski predsednik Emmanuel Macron je po videokonferenci opravil ločen pogovor z Zelenskim.

Donald Trump je izjavil, da je bil dosežen znaten napredek pri končanju vojne v Ukrajini in da so se pogovori z Zelenskim odvijali na "čudoviti ravni" ter da so blizu dogovoru. Ursula von der Leyen pa je po videokonferenci z Zelenskim, Trumpom in drugimi evropskimi voditelji pozvala k železnim jamstvom za varnost Ukrajine.

Donald Trump je obljubil, da bo Ukrajina prejela »močna« varnostna jamstva, če bo dosežen mirovni sporazum.

Analitik je poročal, da se Trumpova "turneja maščevanja" seli v Belo hišo, ker naj bi ga eden od njegovih pomočnikov "ponižal". Republikanski poslanec, ki je Trumpu "trn v peti", je zbral na tisoče dolarjev s Trumpovo božično žalitvijo. Poročilo tudi navaja, da je Trump priznal, da tretji mandat "ni mogoč". V ZDA je britanski učitelj označen za teroristično grožnjo, ker je v razredu o ameriški politiki predvajal Trumpove videoposnetke.

Združene države Amerike so med božičem izvedle zračne napade na domnevne cilje Islamske države v severozahodni Nigeriji. Predsednik Donald Trump je zatrdil, da so bili napadi usmerjeni na borce, ki so napadali krščanske skupnosti. Nigerijski uradniki so izrazili odprtost za nadaljnje ameriško vojaško posredovanje. Napadi so povzročili različne odzive, od zaskrbljenosti lokalnih prebivalcev zaradi hrupa in svetlobe do razprav o učinkovitosti in legitimnosti ameriških napadov na ozemlju Nigerije.

Donald Trump je ameriške napade na cilje ISIS v Nigeriji označil za 'božično darilo' teroristom. Mediji so omalovaževali preganjanje kristjanov v Nigeriji po napadih Trumpove administracije. ZDA so prvič izvedle vojaške napade v Nigeriji pod Trumpovim vodstvom, ki trdi, da so kristjani soočeni z 'eksistenčno grožnjo'.

Ricky Buria, upokojeni polkovnik, ki je začasno služil kot vodja kabineta ministra za obrambo Peta Hegsetha in si v kratkem času nabral številne sovražnike znotraj Trumpove administracije, je bil imenovan na stalno funkcijo. Hegseth naj bi si prizadeval, da bi Buria postal njegov uradni vodja kabineta že spomladi, vendar ga je ovirala kadrovska služba Bele hiše. Buria je bil prej mlajši vojaški pomočnik obrambnega ministra Lloyda Austina v času Bidenove administracije.

V Združenih državah Amerike se pospešuje trend oddaljevanja od cerkve, kar sovpada s krepitvijo vpliva desničarskih krščanskih nacionalistov. Visoki politiki, kot je podpredsednik JD Vance, izražajo prepričanje, da bodo ZDA vedno krščanska država, kar sproža kritike glede zgodovinske netočnosti in izključevanja drugih ver. Primer je tudi evangelijska cerkev Christ Church v Idahu, ki jo vodi pastor Doug Wilson, znan po svojih nazorih o vlogi žensk v družbi in jo odkrito podpira obrambni minister Pete Hegseth.

Nigerijske oblasti so potrdile, da so skupaj z ZDA izvedle zračne napade na cilje ISIS v severozahodni Nigeriji. Napad je bil odgovor na poboje kristjanov.

ZDA so izvedle zračne napade na cilje Islamske države na severozahodu Nigerije, kar je potrdil tudi ameriški predsednik Donald Trump. Napadi so bili odziv na napade militantov na krščanske skupnosti v regiji. Nigerijska vlada je potrdila, da so ZDA izvedle napade na podlagi obveščevalnih podatkov, ki jih je zagotovila Nigerija. Prebivalci vasi Jabo so poročali o močnih eksplozijah in rdeči svetlobi na nebu. Ameriški obrambni sekretar je napovedal nadaljnje napade na cilje Islamske države v Nigeriji.

Beli Afrikaner iz Južne Afrike je bil presenečen, ko je bil pridržan v ZDA, kljub pričakovanjem preferencialne obravnave kot begunec pod Trumpovo administracijo. Trumpova zunanja politika se je v drugem mandatu premaknila od "America First" k intervencionizmu. Konzervativni komentator George Will je izrazil olajšanje, da se leto 2025 končuje. Trump je kritiziral objavo datotek primera Jeffreyja Epsteina in trdil, da gre za prevaro.

ZDA so v severozahodni Nigeriji izvedle zračne napade na pripadnike Islamske države, kar pomeni zaostritev v boju proti oboroženim skupinam v regiji. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da so bili napadi usmerjeni proti militantnim skupinam, ki so napadale krščanske skupnosti. Nigerijska vojska se že leta spopada s tovrstnimi skupinami, varnostna kriza pa prizadene tako kristjane na jugu kot muslimane na severu države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so bili ti »močni in smrtonosni« napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki »ciljajo in brutalno ubijajo predvsem nedolžne kristjane«.

ZDA so na božični dan izvedle zračne napade na severozahodu Nigerije, usmerjene proti borcem Islamske države. Predsednik Donald Trump je dejal, da so militanti napadali in ubijali kristjane na tem območju. Nigerijska vojska se že več let spopada z različnimi oboroženimi skupinami, ameriški napadi pa predstavljajo zaostritev ofenzive. Nigerija je potrdila, da ZDA izvajajo napade.

Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS je pozval k dejanjem proti nemuslimanom. Avstralija je izdala opozorilo za potovanja v Turčijo po aretaciji osumljencev, ki so načrtovali teroristične napade.

Po mnenju kolumnista naj bi Donald Trump ustvaril najslabše možne razmere za žrtve Jeffreyja Epsteina. Alternet.org poroča, da je 16. decembra, na rok za izpolnitev zakona o transparentnosti Epsteinovih datotek iz leta 2025, Ministrstvo za pravosodje ZDA objavilo na tisoče 'neklasificiranih' datotek o milijarderju Jeffreyju Epsteinu. Pisec iz New York Magazine pa se oklepa upanja, da je pismo Epsteina avtentično.

Turške oblasti so prijele 115 osumljencev, povezanih z ISIS, ki naj bi načrtovali napade med božičnimi in novoletnimi prazniki. ISIS naj bi pozival k dejanjem proti nemuslimanom, zaradi česar je Avstralija izdala opozorila za potovanja v Turčijo.

Združene države Amerike so izvedle zračne napade na militante, povezane z Islamsko državo, v severozahodni Nigeriji, kar predstavlja pomembno stopnjevanje ofenzive, s katero se nigerijska vojska že leta bori. Nigerijska vlada je potrdila, da je varnostno sodelovanje in izmenjava obveščevalnih podatkov z ZDA pripeljala do natančnih napadov na teroristične cilje. Predsednik Donald Trump je dejal, da so bili napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki so napadale in ubijale predvsem nedolžne kristjane.

Nekdanji ameriški predsednik Donald Trump je napovedal, da so ZDA izvedle smrtonosne zračne napade na Islamsko državo v severozahodni Nigeriji. Napadi naj bi bili odgovor na poboje kristjanov. Nigerijske oblasti so potrdile, da so ZDA izvedle natančne zračne napade na teroristične cilje na njihovo zahtevo. Trump je obljubil nadaljnje napade, če se poboji kristjanov ne bodo ustavili. Napadi predstavljajo pomembno stopnjevanje ameriškega vojaškega posredovanja v državi, kjer se nigerijska vojska že leta bori z različnimi oboroženimi skupinami.

Po ukazu predsednika Trumpa so Združene države izvedle močne zračne napade na cilje Islamske države (ISIS) v severozahodni Nigeriji. Trump je dejal, da so borci ISIS pobijali civiliste, predvsem kristjane, in napovedal nadaljnje napade, če se nasilje ne bo ustavilo. Poveljstvo ZDA za Afriko je potrdilo izvedbo napada na zahtevo nigerijskih oblasti v državi Soboto, v katerem je bilo ubitih več teroristov ISIS.